aistrasna, da bi izbrala raje smrtJi kakor pa da bi se podala v pri-j I loinost. fSe fiekaj drugegiTje~ bilo, kar1 * ji je branilo, da bi sprejela * Frobnovo prijatel jttvo, a tega njemu ni povedala. — Aii naj izgubi cvet svojega iivljenja radi nesrecnega bitja — je mi-slila pri sebi — ki bi mu moglo | biti samo prijateljica? Ali naj se odpove druzinski sreei, to-plim domadim veterom, ko bo-*do otroci skakljali krog njega ^ in bo nad vse srecen v njihovi jaredi? Ah, kako velika je bila ta odpoved. Ona je bila obsoje-na na samoto, na pusto samo-to brez druiinske srece in ni-kdar ne bo poljubovala otrok, a misel, da bi vse to izgubi 1 tudi on, ki ga je tako ljubila, ji ni dovolila, da bi sprejela njegovo prijateljstvo.Dolgo sta ze sedela, tiho ko dve senci. Nepremieno sta zrla v pozno noc. Oti so bile polne | solz in srca polna bridkosti. | Dusa je plakala. Bledi mesec se je za trenutek skril za cm oblak. ko da ne bi mogel gle-dati tolike twge. Listje kostarlja je zalostno sepetalo: “Za vee-no, za vet no!” Gozd v blizini je otozno vzdihoval.Nesrecni bitji sta se dvigniliin molce §li proti hisi. Ko dveprikazni sta izginili za stenami